Omemba: Marjanca Matvoz

»Premalo nas je – tako urgentnih zdravnikov kot tudi diplomiranih medicinskih sester. Zato tisti, ki delajo, nosijo vse večje breme: več ur, več odgovornosti, več odločitev.«

»Čeprav jih hitro obravnavamo in vemo, da ne spadajo več v urgentni center, jih nimamo kam odposlati. In potem ležijo pri nas.«

»Vedno sem si želela biti zdravnica, ki zna hitro odreagirati v težkih situacijah.«

»En trenutek obravnavaš nekoga z bolečinami v rami, naslednji trenutek reanimiraš otroka. Takšnega razpona ti ne ponudi nobena druga specializacija.«

»Najlepši trenutki niso nujno tisti, ko rešiš življenje, včasih je dovolj, da človeku samo pomagaš, da ni sam.«

»Spomnim se svojke, ki me je prosila, naj ostanem z njo in njeno umirajočo sestro. Eno sem držala za roko, drugo za ramo. Tega ne pozabiš.«